Ključna beseda: prevozna revščina

»To pomeni, da ne more priti tja, kamor si želi, tisto, da si težko privošči, pa pomeni, da si mora kljub nizkim prihodkom, ki mu tega ne omogočajo, kupiti svoj lastni avtomobil, ker nima ustreznega javnega prevoza. Kar pomeni, da mu zmanjka denarja za druge zadeve.«

»To je večplastna težava, to so ljudje, ki delajo v nekih večjih regionalnih središčih, hkrati pa ne morejo živeti v njih, ker je to še dodatna težava, saj so cene stanovanj tako visoke in morajo živeti na periferiji ter se dnevno voziti v službo, če sploh hočejo zaslužiti za življenje, porabijo pa velik del tega denarja za prevoz.«

»Je pa tako, da je podeželje bolj ali manj v istem slabem stanju. V mestu imaš prevoze, na podeželju si pa vezan na avtomobil. Zdaj boš pa gnjavil sorodnike, če se da, ali pa prijatelje, pa tako.«

»Težava je v tem, da smo se zanašali na to, da bo avtomobil poceni, da ga bo večina prebivalcev imela in z njim dostopala do ključnih storitev in dejavnosti.«

»Pozneje pa bomo to obliko prevoza organizirali tudi za vse druge ranljive skupine in vsa območja, kjer javni potniški promet nima smisla.«